ponedeljek, 1. november 2010

Žale

Na današnji dan je marsikdo tudi večrat izgovoril besedo Žale. Ko ob tem razmišljamo in obujamo spomine na naše prednike, sorodnike, prijatelje in znance, ki že počivajo na Žalah, običajno sploh ne pomislimo, odkod izvira to ime.

Kamniške Žale nosijo to ime že mnogo stoletij. Na hitro lahko sklepamo, da je ime v sorodu z žalostjo, vendar je velika verjetnost, da je to poimenovanje keltskega izvora.

Ljubljanske Žale pa se tako imenujejo šele od leta 1940. Drugih Žal v Sloveniji ne poznam, kot kaže, jih sploh ni.

Zanimivo je, da so ljubljanske Žale svoje ime dobile po kamniških. V obdobju med obema vojnama, od 1918 do 1941 je bil Kamnik priljubljeno nedeljsko 'letovišče', poznano po zdravem zraku in lepi, prijazni, dokaj neokrnjeni naravi, a tudi z veliko prijaznih gostilniških vrtov. Marsikdo se je iz Kamnika odpravil tudi naprej v Kamniške planine, kajti Kamnik je bil končna železniška postaja, drugih možnosti prevoza pa takrat praktično ni bilo.

Med pogostimi obiskovalci Kamnika je bil v tistem času tudi arhitekt Jože Plečnik, ki je navezal prave prijateljske stike s Steletovimi (Lectarjevimi), z Josipom Nikolajem Sadnikarjem (muzej) in s še nekaj meščankami in meščani, a tudi z duhovščino. Seveda je tudi dobro poznal kamniške Žale. Leta 1936 je Plečnik pričel preurejati takrat že premajhno osrednje ljubljansko pokopališče, in na njegov predlog so ga leta 1940, ob zaključku prve faze obnovitve, poimenovali Žale.

Ni komentarjev: