Kamnik - tudi moje mesto

Fotoalbum: Narodne noše 2011

2011-09-12T07:50:00.010+01:00

Za nami so 41. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku.
Letošnje prireditve se je udeležilo 2200 narodnih noš, starodobnikov in v oblačila pretekle dobe oblečenih folkloristov iz vse Slovenije in iz kar nekaj tujih dežel.
(za povečan prikaz kliknite sliko in nato še levo zgoraj Celoten zaslon):

Perovo v “starem” tisku - zapisi v Kamniškem občanu

2010-12-20T19:23:00.006+01:00

Avtorica spletnega portala kamavt.si/perovo je objavila zanimivo foto kroniko dogodkov iz novejše zgodovine Perova (Kamnik, Krajevna skupnot Perovo). V uvodu je zapisala:

"Na dlib brskam po starih Kamniških občanih. Kako zanimivo je! Kaj vse se najde! Vam danes postrežem z nekaj zanimivimi slikami in morebitnim spremljajočim besedilom. Spoznali boste preteklost Perovega, KS Perovo in se zraven tu pa tam tudi nasmejali.

Do sedaj sem prebirala Kamniške občane nekje do leta 1980, torej smo še v času, ko sta bila Perovo in Zgornje Perovo skupaj, nerazrezana. Nista pa več enotno skupno naselje, temveč del Kamnika oz. del Krajevne skupnosti Kamnik. Kdaj sta KS Perovo in KS Novi trg postali samostojni krajevni skupnosti oz. kdaj točno so Perovo razrezali, še ne vem … Ampak, tudi to bomo kmalu izvedeli; skupaj."

Več na spletni strani kamavt.si/perovo

Nezdrava Duplica - 13 let nemoči!

2010-12-14T19:14:00.005+01:00

V letošnji jesenski reviji Dupličan je Bogdan Pogačar napisal spodnji sestavek, ki ga povzemamo v celoti:

Direktiva Evropske Unije je od držav članic zahtevala, da do 30. oktobra 2007 izdajo nova dovoljenja ali ponovno preučijo in po potrebi obnovijo obstoječa dovoljenja za vse industrijske obrate, ki so začeli delovati pred 30. oktobrom 1999.

Slovenija je le ena izmed šestih držav, ki ne spoštuje direktive EU o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, zato se bo morala zagovarjati pred Sodiščem Evropske skupnosti. Grozi pa ji kazen 80 mio evrov, ki jih bo država poravnala v naslednjih štirih letih. Glede na to, da imajo prebivalci južnega predela občine Kamnik (Perovo, Bakovnik, Šmarca, Volčji Potok, Duplica) redne upravičene pomisleke na kakovost zraka, ki ga dihajo in je del njihovega vsakdana, mi je tako brezbrižno delovanje države nedojemljivo. Dejstvo je, da živimo v gosto poseljenem območju in v neposredni bližini industrijskih obratov, ki obremenjujejo zrak z izpusti z naslova svoje dejavnosti. Seveda so to podjetja, ki tu delujejo že več let, in jih ni moč preseliti drugam, vendar je potrebno storiti vse za zmanjšanje izpustov v zrak. Ne gre samo za zdravje najbolj ogroženih skupin, kot so to otroci in ostareli, gre tudi za zmanjšanje vrednosti premičnin in nepremičnin na tem območju.

Najbolj boleč trn v peti nam je ''okolju prijazno'' delovanje kurilne naprave na lesno biomaso podjetja Tisa d.o.o., ki nam že 13 let onemogoča kakovostno življenje.

V letu 2008, kot je javnosti verjetno znano, je KS Duplica podprla posameznike s prvopodpisanim Francem Orešnikom, ki so na upravnem sodišču izpodbijali izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za omenjeno kurilno napravo. Upravno sodišče je razsodilo tožnikom v prid in odpravilo okoljevarstveno dovoljenje ter njegovo izdajo predalo v odločanje prvostopenjskem organu, ki je v tem primeru Agencija RS za okolje (ARSO) pri Ministrstvu za okolje. KS Duplica je takoj po odpravi dovoljenja s tem seznanila Inšpektorat za okolje RS in varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik, ki nam je v odzivu zagotovila spremljanje postopkov izdaje dovoljenja.

Od januarja 2009 pa je na področju zakonodaje prišlo do sprememb v zvezi z obratovalnim in trajnim monitoringom izpustov v zrak. Ker do danes naprava še ni pridobila novega okoljevarstvenega dovoljenja, je pa v postopku pridobivanja, ne moremo trditi, da deluje protizakonito, vsekakor pa deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja. Kot sem omenil, o njegovi izdaji odloča ARSO, ki o tem že več kot leto vodi postopek in s tem prevzema odgovornost za še vnaprejšnje onesnaževanje zraka v naši okolici. Kakršna koli že bo odločitev Agencije za okolje o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja, je boljša, kot je sedanje stanje. V okoljevarstvenem dovoljenju bo namreč tudi določba o trajnem monitoringu emisij v zrak, s čimer bomo prebivalci dosegli našo zahtevo o stalnem merjenju emisij na samem izvoru. V kolikor do izdaje ne bo prišlo, bo naprava morala prenehati obratovati. Osebno v slednji scenarij ne verjamem, ker se država zaveda, da bi z ustavitvijo takšnih naprav, ki jih uvršča med zelene vire energije, poslabšala razmerje tako imenovanih zelenih virov energije.

Vse podobne naprave bodo po Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (UL št. 105, 7. 11. 2008) morale izvajati trajen in stalen monitoring na samem izvoru, ki bo dal jasen odgovor o prekomernih onesnaževalcih zraka in okolja nasploh.

Žalostno je, da moramo v Sloveniji vedno zadovoljevati le minimumu norm, čeprav je napredek v presežnikih in ne v zadovoljevanju minimalnih potreb. Po tej logiki ne potrebujemo stadionov, povezovalnih cest in podobno.

Novembrsko sobotno vzdušje na Šutni

2010-11-06T22:20:00.003+01:00

Kamera je danes, 6.novembra, obiskala kamniški sobotni bolšjak na Šutni.
Fotografije zgovorno prikažejo dogajanje:

Žale

2010-11-01T14:58:00.006+01:00

Na današnji dan je marsikdo tudi večrat izgovoril besedo Žale. Ko ob tem razmišljamo in obujamo spomine na naše prednike, sorodnike, prijatelje in znance, ki že počivajo na Žalah, običajno sploh ne pomislimo, odkod izvira to ime.

Kamniške Žale nosijo to ime že mnogo stoletij. Na hitro lahko sklepamo, da je ime v sorodu z žalostjo, vendar je velika verjetnost, da je to poimenovanje keltskega izvora.

Ljubljanske Žale pa se tako imenujejo šele od leta 1940. Drugih Žal v Sloveniji ne poznam, kot kaže, jih sploh ni.

Zanimivo je, da so ljubljanske Žale svoje ime dobile po kamniških. V obdobju med obema vojnama, od 1918 do 1941 je bil Kamnik priljubljeno nedeljsko 'letovišče', poznano po zdravem zraku in lepi, prijazni, dokaj neokrnjeni naravi, a tudi z veliko prijaznih gostilniških vrtov. Marsikdo se je iz Kamnika odpravil tudi naprej v Kamniške planine, kajti Kamnik je bil končna železniška postaja, drugih možnosti prevoza pa takrat praktično ni bilo.

Med pogostimi obiskovalci Kamnika je bil v tistem času tudi arhitekt Jože Plečnik, ki je navezal prave prijateljske stike s Steletovimi (Lectarjevimi), z Josipom Nikolajem Sadnikarjem (muzej) in s še nekaj meščankami in meščani, a tudi z duhovščino. Seveda je tudi dobro poznal kamniške Žale. Leta 1936 je Plečnik pričel preurejati takrat že premajhno osrednje ljubljansko pokopališče, in na njegov predlog so ga leta 1940, ob zaključku prve faze obnovitve, poimenovali Žale.

Srečno, Marjan Šarec, novi kamniški župan

2010-10-26T19:23:00.032+01:00

24. oktober 2010 je Kamniku prinesel veliko spremembo. Po 16 letih je župana Toneta Smolnikarja zamenjal skoraj pol mlajši obraz v podobi Šmarčana Marjana Šarca.

Naš novi župan v politiki je in ni novinec. Marsikoga od politikov je moral dodobra (s)poznati, in jih tudi je, kajti imitirati neko javno osebnost ni lahko. Ni dovolj, če imitator povzame glas nekega politika, na odru in na televiziji pa tudi njegove geste. Poglobiti se mora v osebnost, ki jo posnema, in jo tako marsikdaj spozna tudi iz zornega kota, ki se ga pomembnež morda sploh še ne zaveda.

Zaželimo mu, da bi novi župan svoje sposobnosti in znanje uporabil tudi v prid kamniških občanov. Zaželimo mu uspešno županovanje!

O ostalih kandidatih za kamniškega župana pa na kratko tole:

Brane Golubovič je imel med vsemi županskimi kandidati zadnjih dvajsetih let v naši občini najboljšo, najdaljšo in najbolj kompleksno predvolilno kampanjo. Skoraj ga ni področja, ki ga ne bi podrobno obdelal in ponudil sprejemljive rešitve, ki bi jih veliko lahko tudi uspel izpeljati v svojem županskem mandatu. Ni bil izvoljen!

Tudi mag. Matej Tonin je pripravil zelo solidno predvolilno kampanjo. Z njo bi zelo verjetno uspel priti v ožji izbor dveh kandidatov, če mu desni pomladno sorodni Rudi Veršnik ne bi "speljal" ravno toliko glasov, da sta oba izpadla.
Kar pa je usodno vplivalo na izvolitev kamniškega župana!

Brez očitno ponesrečene "pomoči" Rudija Veršnika bi se v "finale" namesto Šarca več kot gotovo uvrstil mag.Tonin in, kakor poznamo kamniško volilno telo, bi nato v ožjem izboru med Golubovičem in mag. Toninon slednji pogorel in kamniški župan bi postal Brane Golubovič.

Čudna so pota Gospodova, so rekli včasih.

Pogled na južni del Kamnika iz Špice

2010-05-12T14:02:00.009+01:00

Redko videno

2009-12-03T19:59:00.004+01:00

Likovna delavnica v spomin Dušanu Lipovcu - 2009

2009-07-11T16:20:00.010+01:00

Srečno 2009

2008-12-31T11:27:00.001+01:00

Drage Kamničanke, vrli Kamničani!
Srečno, zdravo in zadovoljno 2009 vam želim!
Naj se vam uresničijo vse vaše želje!

Poletni sobotni utrip

2007-07-28T21:07:00.001+02:00

Pasji dnevi se letos niso izneverili. Že pol meseca vsak dan jasno vreme in pekoče sonce s temperaturami krepko preko 30 stopinj, tudi 36 in 37 celzijevih je bilo nekaj dni. Vse to vpliva tudi na življenje v Kamniku. Že tako prav nič živahno, je mesto v tej vročini še bolj samotno. Presenetljivo, bolšji sejem na Šutni vsemu navkljub neovirano deluje. Vsako soboto. Ima stalne obiskovalce, pridružili pa so se še turisti. Severno, preko Samčevega predora, je bilo živahnosti precej manj. Je pa "prisopihal" vlak, ki vozi iz Arboretuma vsak konec tedna, in za nekaj minut poživil pogled.
Tudi sobotna tržnica ob Bistrici ni bila preveč "oblegana", ponudba pa temu primerno skromnejša.

Noč in dan zaprto!

2007-07-03T15:27:00.001+02:00

Slike, objavljene pred dvema tednoma, so večini Kamničanov dobro poznana in zaželena svetla gospodarska prihodnost: poslovni in trgovski lokali.

Lokali v starem mestnem delu na Šutni, v Medvedovi in Maistrovi ulici so nekateri zaprti že leta in leta, nekateri, sicer maloštevilni, pa so še nedolgo tega lepo služili svojemu namenu: največ jih je uporabljalo preminulo trgovsko podjetje Vele (Kočna), kasneje Tuš, pa čevljarji in tekstilci, poznan je bil Cedam, tiste dni je zacvetela trgovina Noč in dan. Nato pa: enemu za drugim je tudi lastnikom teh dejavnosti posel propadel in lokale so zaprli. Da pa lokali v starem delu Kamnika ne bi preveč samevali, so dobili družbo v desetinah novih v svetilniku, stavbah južno od njega, na Steletovi, pod Malim gradom, v blokih na Ljubljanski na Duplici (in še nekaj bi se jih našlo).

Danes je na območju Kamnika vsaj 50 (še bolj verjetno blizu 100) praznih, zaprtih lokalov.
Kot nam je poznano, prostorski načrtovalci še niso odnehali, lokalov bo še več.
Vse v geslu Noč in dan ZAPRTO.

Sloveniji želimo še veliko zdravih in uspešnih rojstnih dni

2007-06-25T13:53:00.000+02:00

Danes naša država praznuje svoj 16. rojstni dan. (Tudi) v Kamniku smo proslavljali že dan poprej. Najprej je zbranim na Glavnem trgu spregovoril evropski poslanec Borut Pahor, zaigrala je Mestna godba, zapel pa pevski zbor Lira. Pozno v noč je sledil "žur", katerega "špica" je bil nastop ansambla Atomik harmonik. Kamniška proslava je bila imenitna in prav gotovo je tudi zato marsikateri občan spontano vzkliknil: Sloveniji želimo še veliko zdravih in uspešnih rojstnih dni.

Kaj imajo skupnega stavbe in ulice na fotografijah?

2007-06-20T18:11:00.000+02:00

Ulice in hiše na slikah so iz raznih koncev Kamnika, tudi po času izgradnje so si dokaj vsaksebi. Nekateri objekti so komaj dobro zaživeli, drugi so stari dobrih sto let, nekateri še več.

Kljub tej raznolikosti pa imajo nekaj skupnega. "Pogruntajte", ni težko ugotoviti, kaj.

Podrobneje o tem - kmalu!
Saj veste: če kliknete na slike, si jih lahko ogledate povečane!

"Hvala" za tako skrb za zdravo bivalno okolje ...

2007-06-12T20:26:00.001+02:00

Letošnjega 24. maja je slovenska nacionalna TV del Tednika posvetila problematiki okolja v soseščini Calcita, enega poslovno najuspešnejših podjetij v naši občini. Na začetku 10 minutnega prispevka so domačini, sosedje kamnoloma, potožili, v kako neustreznem in obremenjenem okolju živijo zaradi tegob, ki jim jih povzroča to podjetje. Prah, ropot, vsakodnevne stotine težkih tovornjakov, hrup zaradi miniranja in spremljajoče vibracije, ki na stavbah povzročajo vidne poškodbe - na ljudeh pa se poškodb na srečo podjetnikov in politikov ne vidi (ko in če pa se jih vidi, se pač ne da dokazati povezave z neustreznim okoljem). Ko so se v prispevku pričeli oglašati "ta višji", pa smo bili hitro deležni daljšega medsebojnega obtoževanja direktorja Calcita in kamniškega župana. Naš poslanec pa je protestiral zoper očitke na račun uspešnega kamniškega podjetja. Le Calcitovih sosedov in njihovih konkretnih okoljskih tegob ni omenil nihče, niti obljubili jim niso nič. Zato je avtor oddaje povsem pravilno končal svoj prispevek: "Gre za osebni ali politični spor? Kakorkoli že, denar ima čudno moč, žrtve pa so navadni ljudje."
Oglejte si omenjeni TV Tednik, je dosegljiv v arhivu www.rtvslo.si).

4.junija pa so krajani Duplice organizirali protestni shod zaradi obremenjevanja okolja, ki da ga povzroča podjetje Tisa (prej poznana kot Piroliza). Že vrsto let se Dupličani pritožujejo nad nadležnim prahom, sajami in nočnim hrupom, obenem pa dokazujejo, da v Tisi kurijo tudi nečist les, ki vsebuje strupene sestavine (umetne smole, lepila, lake, plastiko ...). Na ta zbor krajanov so povabili predstavnike Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje, kamniškega župana in sodelavce, varuhinjo človekovih pravic, kamniškega poslanca, vodstvo Tise in še koga. Tisa je sestanek ignorirala, drugi vabljeni so prišli. Krajane (kakšnih 200 jih je bilo), so predstavniki oblasti "potolažili", da meritve ne kažejo prekomernih obremenitev okolja in da mora Tisa v roku treh let na dimnik namestiti merilne naprave za stalno kontrolo izpustov.

Saj ni res, pa je! Krajani si očitno vse tegobe izmišljajo! In bolezni, ki jih povzroča obremenjeno okolje, tudi! In čas teče in oblast ne naredi nič konkretnega. Ne ta oblast, ne tista izpred nekaj let. Gremo stavit, da tudi naslednja ne bo! Kapital je pač močnejši!

Kamnik, Kamničani in kamničan

2007-06-09T08:16:00.000+02:00

Ne vem, zakaj prebivalci mesta Kamnik sebe vse bolj pogosto imenujemo (tako napišemo!) kamničani in ne Kamničani. Prebivalci mesta Kamnik smo vendar Kamničani. Že 116 let pa obstaja tudi kamničan. Pred desetletji je dnevno vozil na delo proti Ljubljani in nazaj na stotine Kamničanov. Še pred tem tudi izletnike, letoviščarje in planince. Vlak še vedno vozi, le nekoliko pozabljen je in iz mode, in če ne bi bilo šolarjev, bi ga že ukinili. Zaradi nekakšne nerentabilnosti so ga prvič hoteli ukiniti že leta 1967, ko je bilo vozečih se Kamničanov, Jaršanov, Domžalčanov in Trzincev "še in še". Takratne oblasti so uspešno ukinile vrhničana, pa tržičana, pa grosupeljčana, pa... Naš kamniški vlak pa je ostal, res pa je, da kar nekaj let ni prevažal potnikov. Da proga takrat ni bila ukinjena, ima večje zasluge tedanja smodnišnica (Preduzeće Kamnik), ki jo je potrebovala za prevoze svojih surovin in izdelkov.

Za ponovno uvedbo potniškega prometa se je bilo potrebno posebej potruditi. Zanimivo je, da so kamničana v tistih časih bolj zagreto kot Kamničani reševali in rešili danes žal že skoraj pozabljeni Domžalčani, predsednik občinske skupščine Kušar, šef železniške postaje Šircelj in njegovi železničarji pa še kdo, ki jim je uspelo pregovoriti zagretega pristaša ukinjanja "nerentabilnih" železniških prog, hudo vplivnega politika Dermastjo.

----------------------------
Mimogrede: naš evropski park je končno sveže pokošen. Zdaj je vsaj "za en razred" lepši, kot pred dnevi. Naj ga kosilnica obišče čim večkrat!

... evropski park pa nehvaležno "štrajka"

2007-06-04T19:55:00.000+02:00

V lepem nedeljskem dopoldnevu, kakršno je bilo včerajšnje, te kar samo potegne v naravo. Če nimaš veliko časa in se nahajaš v središču starega Kamnika, je simboličen vstop v naravo tudi obisk kamniškega evropskega parka. O njem sem nekaj pohvalnega in nekaj kritičnega razmišljal in napisal pred par dnevi.
Tudi tokrat je park od daleč zgledal kar solidno. Te dni ga poživlja gredica simpatičnih cvetočih vrtnic. Vendar, če ta naš mestni park pogledaš bolj od blizu, še slabši je, kot je bil v prejšnjem mesecu.
Naj govorijo slike! Če kdo slučajno pozna kamniškega župana, pa naj mu kar omeni to žalost, da bo župan poiskal in okaral tiste, ki so za urejanje parka plačani.
Res, da trenutna zanemarjenost parka ni isto, kot če bi bila občina brez zdrave pitne vode ali pa bi se dušila v neznosno smrdljivih smeteh, polnih bakterij in bacilov, vendar ...

Mimogrede: namesto evro park, kot sem nekajkrat napisal, marsikdo uporablja izraz evropark, predvsem trgovci z novci pa na veliko Europark. Tudi prav, čeprav bi bilo najlepše in najbolj slovensko kar evropski park.

Kamnik je ponosen na svoj evro park ...

2007-05-30T15:08:00.000+02:00

Ob Samčevem predoru (na klancu, kot smo včasih rekli), kjer se začne Šutna, je občina leta 1962 postavila spomenik osvoboditeljem kiparja Draga Tršarja. Ob tem so tam, vse do železniške postaje, uredili manjši park. Park je nato dolga leta životaril a končno zamagal. V marcu 2004 sta v tem, za to priložnost primerno prenovljenem parku, podžupan bavarskega Andechsa in kamniški župan slovesno posadila drevo ambrovec (Liquidambar styraciflua) - v poseben dokaz prijateljstva med obema občinama. Park se odtlej imenuje evro park.
Na prvi pogled morda park tudi letos izgleda kar dobro. A kaj, ko hudič tiči v podrobnostih. Na fotografiji, posneti v letošnjem maju, namreč vidimo povsem zanemarjen del našega evro parka. Dve smrekici imata polomljene vrhove, tretja se je povsem posušila. In trava je vse prej kot negovana. In ...
Sicer bavarskega podžupana letos v Kamnik verjetno ne bo, a kamniški župan naj kljub temu včasih pogleda, kako in kaj je s tem našim evropskim ponosom.
(kliknite sliko za povečan prikaz)

Moj rojstni kraj

2007-05-29T22:46:00.000+02:00

Ko sem se pred nekaj desetletji rodil v Kamniku, je bilo to dokaj ugledno slovensko mesto, postavljeno ob bok recimo Kranju in celo Celju. O kakšnih Domžalah, še manj o Mengšu, se takrat ni kaj dosti govorilo, bili so pač manjši kraji, malo večje vasi, Kamniku "niti do kolen".

Leta so tekla, kamniški "purgarji" so/smo postali nezaželen in družbi ter državi nevaren element, v mesto, na občino in še prej na okraj so prišli (beri: partija jih je "delegirala") zavedni kadri, najprej manj šolani Tuhinjci, nato pa tudi bolj izobraženi in iz bolj oddaljenih krajev. (Mnogi mladi kamniški izobraženci so zaradi nastalih razmer poiskali in k sreči praviloma tudi našli službe drugod - večinoma v Ljubljani in kar nekaj njih je bilo med uspešnimi znanstveniki in pedagogi na takrat še edini slovenski Univerzi.) Pod vodstvom prišlekov je Kamnik postajal drugačen, zaveden, družbenopolitično napreden. In bolj ko je bil zaveden in bolj ko je bil napreden, bolj so ga prehitevali drugi. Domžale so kmalu zaslovele kot obrtniško napredna in zato najbogatejša slovenska občina. V Kamniku pa je bilo obrtnikov vedno manj in vedno bolj so životarili. V našem mestu so bile vse sile uprta v razvoj industrije. O tem bom morda kdaj razmišljal in pisal kaj več, za zdaj na kratko le tole: organizacije združenega dela so dajale kruh več tisoč zaposlenim, vendar je bil ta kruh odrezan bolj na tanko, kajti s politično dirigirano preusmeritvijo v množično delovno intenzivno proizvodnjo podjetja niso mogla kaj prida zaslužiti. Ljudje so imeli delo, ne sprašujmo pa se, v kako nezdravem delovnem okolju so preživeli 42 ur na teden. Tisti, ki s(mo) živeli v okolici te industrije, pa tudi sobote in nedelje. Vzporedno z ekspanzijo smrdljivih, prašnih in hrupnih tovarn pa je za prišleke povsem neopazno preminul nekdaj zelo pomemben turizem.

Življenje je teklo dalje. Slovenija se je osamosvojila, tudi v Kamniku smo spoznali demokratične svoboščine. Gospodarstvo pa, desetletja modro usmerjano v množično proizvodnjo poceni artiklov, ni od teh svoboščin imelo nič. Še manj kot nič - propadlo je in kmalu ni bilo več Utoka, tudi Stola in Alprema ni več, prej pomembna smodnišnica je le bedna senca nekdanjega Podjetja Kamnik. Pa Titan, pa Svilanit, pa ...