Ne vem, zakaj prebivalci mesta Kamnik sebe vse bolj pogosto imenujemo (tako napišemo!) kamničani in ne Kamničani. Prebivalci mesta Kamnik smo vendar Kamničani. Že 116 let pa obstaja tudi kamničan. Pred desetletji je dnevno vozil na delo proti Ljubljani in nazaj na stotine Kamničanov. Še pred tem tudi izletnike, letoviščarje in planince. Vlak še vedno vozi, le nekoliko pozabljen je in iz mode, in če ne bi bilo šolarjev, bi ga že ukinili. Zaradi nekakšne nerentabilnosti so ga prvič hoteli ukiniti že leta 1967, ko je bilo vozečih se Kamničanov, Jaršanov, Domžalčanov in Trzincev "še in še". Takratne oblasti so uspešno ukinile vrhničana, pa tržičana, pa grosupeljčana, pa... Naš kamniški vlak pa je ostal, res pa je, da kar nekaj let ni prevažal potnikov. Da proga takrat ni bila ukinjena, ima večje zasluge tedanja smodnišnica (Preduzeće Kamnik), ki jo je potrebovala za prevoze svojih surovin in izdelkov.
Za ponovno uvedbo potniškega prometa se je bilo potrebno posebej potruditi. Zanimivo je, da so kamničana v tistih časih bolj zagreto kot Kamničani reševali in rešili danes žal že skoraj pozabljeni Domžalčani, predsednik občinske skupščine Kušar, šef železniške postaje Šircelj in njegovi železničarji pa še kdo, ki jim je uspelo pregovoriti zagretega pristaša ukinjanja "nerentabilnih" železniških prog, hudo vplivnega politika Dermastjo.
----------------------------
Mimogrede: naš evropski park je končno sveže pokošen. Zdaj je vsaj "za en razred" lepši, kot pred dnevi. Naj ga kosilnica obišče čim večkrat!
Ni komentarjev:
Objavite komentar